Kaj je permakultura?

Permakultura je znanost načrtovanja trajnostnih sistemov.

Bill Mollison

„Permakultura ni vrtičkanje, hvala Bogu, …“ so bile besede Billa Mollisona, ko je imel govor ob prejemu nagrade Right Livelihood Award. The Right Livelihood Award je mednarodna nagrada, ki se podeljuje v čast in podporo tistim, ki ponujajo praktične rešitve ali primere v praksi kot odgovor na najnujnejše izzive, s katerimi se srečujemo danes. Nekateri mediji jo pojmujejo kot alternativno Nobelovo nagrado. To je eno izmed najvišjih priznanj, ki jih lahko prejme posameznik za svoje delo na področju okoljevarstva. Bill Mollison, oče permakulture, je to nagrado prejel za razvoj in promocijo permakulture v teoriji in praksi. S prejemom te nagrade je bilo potrjeno, da je permakultura močno okoljevarstveno gibanje.

Konvencionalna pridelava hrane je odgovorna več kot 50 odstotkov onesnaževanja okolja, kriva je za obsežna uničevanja ekosistemov ter izumiranja živalskih in rastlinskih vrst. Vendar pa če želimo regenerirati okolje in izboljšati življenje na tem planetu, moramo zajeti celotno človeško bivanje. Sem spadajo tudi arhitektura in gradnja bivališč, energetika in primerni energetski sistemi, upravljanje vode in vodnih virov, ekologija, pa tudi ekonomski in pravni sistemi za podjetja in skupnosti.

Permakultura temelji tudi na etičnih načelih in vrednotah, ki so v današnjem svetu pogosto spregledani ali pozabljeni. Najpomembnejši med njimi so:

  • Skrb za Zemljo, za njene žive in nežive sisteme. Središče tukaj je življenjska etika. Vsa živa bitja imajo višjo vrednost.
  • Skrb za ljudi. Ljudje so center permakulturnega sistema. Če lahko sami poskrbimo za svoje osnovne potrebe, nam ni treba sodelovati v obsežnem uničevanju Zemlje.
  • Vračilo viškov v prvi dve etični načeli. Ko imamo zadoščene svoje osnovne potrebe in smo si po najboljših zmožnostih uredili svoja domovanja, lahko razširimo svoj vpliv in priskočimo na pomoč drugim, da bi tudi oni dosegli to, kar mi že imamo.

Torej permakultura združuje znanost in etiko, ki sta pri načrtovanju trajnostnih sistemov med seboj tesno povezani. Kar pomeni, da se nikoli ne uporabljajo znanstvena odkritja, ki niso v skladu z etičnimi načeli. Tako v sistemih pridelave hrane ne uporabljamo strupov, saj ti ne rešijo težave, temveč zgolj začasno rešijo simptom. Po drugi strani pa zastrupljajo tudi tiste, ki jedo škropljeno hrano in jim na dolgi rok povzročajo hude zdravstvene težave.

Sistemi, ki jih načrtujemo, so stabilni in trajni. Kaj so trajnostni sistemi? Trajnostni sistem proizvaja ali skladišči več energije, kot je sam porabi. Ustvarja dovolj viškov, da vzdržuje in zamenja svoje komponente in sistem sam prek svojega življenjskega cikla. Po tej opredelitvi so vsa živa bitja trajna. Raznolikost elementov, uporabljenih v sistemu, in različne pozitivne povezave med njimi nam dajo stabilnost. Tako, na primer, nikoli ne uporabljamo ali načrtujemo monokultur (gojenje ene rastline na velikih površinah). Monokulture so najbolj nestabilni sistemi. Če pride do neugodnih vremenskih pojavov ali do napada bolezni, smo ob celoten pridelek (uničen je cel sistem). V naravnih ekosistemih nikoli ne najdemo monokultur. Zato sadimo različne rastlinske vrste, ki se podpirajo med seboj. Včasih v svoj načrtovan sistem vključujemo tudi živalske vrste. Pridelek ali donos, ki ga dobimo iz polikultur je večji kot pri monokulturi na enaki površini. Da spremenimo načine pridelave hrane iz monokultur v polikulture, moramo spremeniti svojo miselnost. Zato govorimo, da je permakultura način življenja, ki je trajen. Če se želite poglobiti v permakulturo in trajnostna znanja, vas vabimo na Permakulturni inštitut Maribor, kjer se lahko udeležite različnih izobraževanj.

S pomočjo permakulturnega načrtovanja lahko vzpostavimo zelo produktivne kmetijske ekosisteme na manjšem območju, kot ga uporablja agronomija danes. S tem bi lahko vrnili preostanek neuporabljenih območij v naravne ekosisteme in pričeli z rehabilitacijo našega planeta.

Filozofija permakulture narekuje, da raje soustvarjaj z naravo, kot da deluješ proti njej! Raje dolgo in premišljeno opazuj, kot da dolgo in nepremišljeno deluješ. Raje glej na sistem v vsem njegovem delovanju, kot pa da želiš izločiti en donos tega sistema, in dovoli sistemu, da ti pokaže svojo evolucijo.

Direktiva permakulture: Edina etična odločitev je, da sprejmemo odgovornost za svoj obstoj in obstoj naših otrok. Naredimo to zdaj!

Naj končamo s sklepno mislijo Billa Mollisona:

Že vse življenje smo v vojni z naravo. In želim si, da bi to vojno izgubili. Kajti v tej vojni ni zmagovalcev.

Bill Mollison

Deli vsebino s prijatelji na socialnih omrežjih:

Share on facebook
Share on google
Share on linkedin